ZAKAJ SE LAŽJE ODLOČIMO ZA ŠPORTNO VADBO, KOT ZA PSIHOTERAPIJO?

Okolje v katerem živimo z veseljem sprejema in uvaja različne tehnične novosti, mnoga podjetja  podpirajo različne oblike razvoja, uvajanje sprememb je povsem zaželeno. Ko se odločamo za investicijo v hišo, nov avto ali oblačila, je običajno edina omejitev naš proračun, pogosto še tega dokaj hitro presežemo.

Kaj je tako drugače, ko se odločamo o spremembah pri sebi? O uvajanju novega, drugačnega zunanjega izgleda in boljšega notranjega počutja?

Pomena gibanja na telesno in duševno zdravje se sicer zaveda vse več ljudi, saj vpliva na blaženje stresa in napetosti. Torej zavedanje, da gibanje človeka ne pripelje samo do boljšega zdravja, temveč tudi do in stika s samim seboj.

Spreminjanje oblike svojega telesa s pomočjo športa, nam je torej nekako bližje, saj je zaželeno in aktivno spodbujano z strani družbe in okolja. Druga oblika spreminjanja, vključitev v psihoterapijo, raziskovanje sebe in nastalih čustvenih težav, pa že lahko predstavljajo težjo preizkušnjo.

Kaj je tako zahtevnega pri človekovem notranjem spreminjanju?

Številni strokovnjaki navajajo misli in analize raziskav, ki govorijo o športu kot pomembnem dejavniku za človekovo normalno delovanje. Ravno tako poudarjajo, da ima športna aktivnost izvrstne terapevtske ”sposobnosti”. Se pravi je lahko šport izredno učinkovito psihoterapevtsko sredstvo. Ob tem se je potrebno zavedati, da sta telesno in duševno zdravje neločljivo povezana. Medsebojno vplivata ena na drugo in zato z redno telesno dejavnostjo pozitivno vplivamo tudi na duševno zdravje. Pri tem lahko dodam, da redna telesna aktivnost pripomore k premagovanju stresa, povečani splošni storilnosti in sposobnosti reševanja problemov, deluje antidepresivno. Psihoterapevtski odnos pa prav tako zdravi. Psihoterapija ni poučevanje, ampak dialog. Psihoterapija vam pomaga priti do boljšega uvida v vaše življenje. Pomaga priti do odgovorov, zakaj tako čutite, razmišljate in delujete.

Kako sploh zaznamo potrebo po spremembah, ki bi nam lahko pomagale? Včasih težko ločimo kaj je normalno stanje (ki je sicer lahko neprijetno) in bo sčasoma minilo brez posledic in kaj je stanje, ki lahko resno ogroža naše zdravje in naše odnose z bližnjimi.

Psihoterapevtski proces bi lahko primerjala z aktivnim učenjem, osebnostno rastjo, usvojitvijo novega praktičnega znanja. Ne pomaga nam zgolj prebran priročnik, opazovanje drugih in razmišljanje o tem kakšno metodo in tehniko uporabiti. Ne glede na to, katero obliko psihoterapije izberemo, lahko z gotovostjo trdim, da so rezultati boljši, če v terapevtski proces vključimo športno aktivnost.

Vedno je potrebna osebna izkušnja, vzponi in padci ter trud,  pri čemer nas tudi najboljša športna oprema ne naredi strokovnjaka. Šele na koncu prehojene poti, učnega procesa lahko razumemo zakaj so bile nekatere težke izkušnje zares potrebne.

Ana Podlipnik (mag.psihosocialne pomoči, učiteljica pilatesa, joge in skupinskih vadb).

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *