Stres – zakaj se nam zgodi in kako se ga lahko rešimo?

STRES. Vsak dan, lahko tudi večkrat, slišimo ali izražamo to besedo. Pa vendar, ali lahko kaj storimo, da nam bo kdaj bolje in nas stres ne bo premagal ali vsaj nepovratno načel našega zdravja? Opisala bi ga lahko kot psihološki, fiziološki in vedenjski odgovor posameznika, ki se poskuša čim bolj prilagoditi notranjim ali zunanjim dražljajem.

Stres, kot pojav, spremlja človeško zgodovino tisočletja in je pomagal človeku v begu in boju (z divjimi živalmi in nabiranju hrane). Temeljni fiziološki mehanizmi stresa so se ohranili, vzroki zanj pa se z razvojem civilizacije vztrajno spreminjajo (samo pomislite na pomanjkanje časa, premalo spanja ali odtujenost).

Moderen način življenja pa prinaša mnogo preglavic, frustracij in mnogih zahtev, ki nas lahko spravljajo v stres. Bitka z delom in časom je torej življenje pod stresom. Stres je naša sposobnost prilagoditve na stalno spreminjajoče se življenjsko okolje in je bistven del življenja, saj nas spodbuja, motivira ter razvija kreativnost in osebnostni razvoj. Stres pa ni vedno nezaželen, v majhnih količinah nas lahko motivira, da damo čim več od sebe.

Zato je pomembno, da pogledamo na stres kritično in razlikujemo pozitivni stres, ki nam daje motivacijo, izziv in veliko pričakovanje za nekaj in negativni stres, ki povzroča negativno pričakovanje, strah in posledično pritisk. Blagi stres je lahko tudi pozitiven za naše življenje in nas kratkotrajno napolni z energijo, dolgotrajni pa gotovo organizmu škodi in nam povzroča številne:

  • fizične, telesne težave (glavobol, utrujenost),
  • duševne, psihične težave (slaba koncentracija),
  • čustvene težave (razdražljivost, depresivnost),
  • socialne težave (izoliranost od bližnjih, jeza, maščevalnost).

Stresor je lahko kar koli, kar lahko občutimo kot obremenitev, izziv ali zahtevo. Danes prepogosto rečemo vsemu stres – s to besedo smo nadomestili številne pojme, npr. tremo, vznemirjenost, dvom, strah, negotovost, zadrego in še marsikaj drugega. Vsekakor je to odziv telesa na nekaj, za kar nam je mar.

Spremenimo odnos do stresa

Lahko reči, kajne? Kako preživeti nesrečo, smrt, bolezen, strah ali finančno stisko? Najprej je treba stres opaziti in ga sprejeti, potem se je treba sprijazniti, da se telo na stres odziva, ker pač gre za stvar, ki je za nas zelo pomembna. In potem je treba energijo, ki jo pridela stres, koristno uporabiti, namesto da z njo stres dušimo.

Naš um ima poseben “talent”. Ne glede na to, koliko pozitivnih stvari se nam dogaja v življenju, bomo negativnim vedno namenili bistveno več časa in pozornosti. En slab dogodek, en neuspeh, in um se osredotoči nanj. Večinoma se namreč ne zavedamo, kako narava uma upravlja z našim življenjem. Vemo samo, da se ne počutimo dobro. Da nam vedno nekaj manjka. Čeprav je naše življenje, gledano s širšega zornega kota, dobro.

Z nekaj vaje lahko spremenimo naš pogled na svet in stvari, ki se nam dogajajo v življenju. Pomaga že, da si vsak dan vzamemo nekaj minut časa in si zapišemo, za katere trenutke v dnevu smo hvaležni. Lahko se zavestno odločimo, da širimo dobre novice. Lahko se zavestno odločimo, da ne reagiramo na slabo voljo ljudi okoli nas in ne “kuhamo” zamere do tistih, ki so nas užalili, prizadeli ali razjezili. Pustimo domišljiji prosto pot in odkrijmo načine, kako zadihati v bolj pozitivnem in sproščenem pogledu na svet.

Kaj povzroča stres?

Situacije in pritiski, ki jih povzroča stres, se imenujejo stresorji. Običajno jemljemo stresorje kot negativne (npr. naporen delavnik, težko partnersko razmerje). Vendar med stresorje štejemo vse situacije, ki od nas zahtevajo, da se nanje prilagodimo, pa naj bodo negativne ali pozitivne. Sem lahko torej štejemo tudi pozitivne dogodke, kot so poroka, nakup hiše, vpis na fakulteto ali napredovanje v službi.

Vsekakor stres ni pogojen samo z zunanjimi dejavniki. Lahko ga povzročite tudi sami, v svojih mislih –  npr. ko ste v skrbeh zaradi nečesa, kar se še ni zgodilo. Ali boste zaradi neke situacije pod stresom ali ne, je torej v veliki meri odvisno od tega, kako gledate nanjo. Nekaj, kar je za vas stresno, morda za druge ni in jih lahko celo zabava (npr. jutranja vožnja v službo vas lahko naredi napete, ker lahko zaradi tega zamudite v službo, medtem ko pa drugi v tej isti situaciji uživajo v glasbi in času, ki ga imajo takrat na voljo samo zase).

Kako se odzivate na stres?

Pomembno se je naučiti prepoznavati, kdaj ste izpostavljeni preveliki količini stresa. Najnevarnejše pri stresu je, da se počasi in postopno kopiči, tako se ga navadite in celo postane vsakdanji in normalen.

Znaki in simptomi prekomernega stresa se lahko kažejo v kakršnikoli obliki. Stres vpliva na vaš um, telo in obnašanje, hkrati pa ga vsak posameznik doživlja in sprejema drugače. Ne samo da prekomeren stres povzroča resne mentalne in telesne zdravstvene težave, ampak lahko tudi škodi vašim odnosom doma, v službi ali drugod.

Glavni zunanji vzroki stresa:

  • velike življenjske spremembe
  • delo ali šola
  • težave v odnosih
  • finančne težave
  • prezaposlenost
  • otroci in družina

Glavni notranji vzroki stresa:

  • nenehne skrbi
  • pesimizem
  • negativni notranji monolog
  • nerealne predstave (perfekcionizem)
  • ozkoglednost
  • vse ali nič odnos

Naučite se obvladovati stres

Lahko imate občutek, da vam je življenje ušlo iz rok, vendar lahko ob primernem soočenju s problemom, spet vzamete vajeti v svoje roke. Zmanjšati stres pomeni obvladovati svoje misli, čustva, urnik, okolje in način, kako se odzovete na lastne probleme. Obvladovanje stresa vključuje spremembo stresnih situacij, spremembo odziva na situacijo, skrb zase in čas za počitek in relaksacijo.

Stres je bil in bo za vedno ostal med nami, saj ni nekaj, kar se zgodi le enkrat v življenju. Ne mine dan, da nas ne bi vsaj majhna težava, pahnila v položaj, v katerem se počutimo neprijetno. Pa vendar je pomembno, da vsak zase spoznavamo, kaj in koliko nas »vrže iz tira« in da poskušamo čim globlje razumeti dogodke, ki nas lahko (vedno znova) pahnejo v stres ali so njegov neusahljivi vir. Šele ko ugotovimo izvir, gremo lahko stopnico više in se začnemo ukvarjati z obvladovanjem stresa. Vsakdo med nami se mora znati samostojno bojevati in se spoprijemati z njim.


Najmočnejše orožje proti stresu je naša sposobnost, da izberemo eno misel in zavržemo drugo. 


 

Partnerski odnosi

Vsakdo je izjemna osebnost.

Ljudje smo si različni in prav je tako. Vsi partnerski odnosi so polni vzponov in padcev, da pa bi bilo slednjih čim manj, je potrebno znati tudi reševati konflikte. Do teh pa pride zaradi različnih mnenj o isti stvari. Kaj je prav in kaj narobe? Kaj je dobro in kaj ne? Od zelo pomembnih vprašanj pa vse do navidezno, nepomembnih. Prav vsa potrebujejo dogovor, kadar si dva nista enaka v odgovorih.

Zgodi se, da pride do prepira okoli reči, ki je na prvi pogled zelo nepomembna. Morda je prepir že predhodno tlel zaradi nečesa drugega, zdaj pa le dobil dovolj goriva, da se je povsem razplamtel. Takšne konflikte reši le odkrit pogovor in sprejemanje kompromisov.

Resnice o odnosih:

  • Vsi pari imajo težave.
  • Vsi odnosi imajo več stopenj razvoja (slepa zaljubljenost, resničnost, prilagoditev).
  • Naša preteklost vpliva na sedanji odnos.
  • Vsak odnos potrebuje spodbudo.

Prvi korak k izboljšanju vašega sedanjega odnosa je, da se zaveste negativnih misli, občutkov in vedenja, ki imajo korenine v vaši preteklosti, v otroštvu. Razumevanje preteklosti in odgovorno pristopanje k spremembam sta bistvenega pomena za uspešen odnos.

Odpuščanje – kako odpustiti? Naj vam pomagajo naslednja dejstva:

  • Če odpustite, je to koristno tudi za vas.
  • Odpuščanje ne pomeni, da ste osebi dovolili, da vas še kdaj na enak način prizadene.
  • Večina ljudi vas ne prizadene namenoma.
  • Kmalu boste tudi sami prosili odpuščanja.
  • Odpuščanje postane lažje, ko podobne napake najdete tudi pri sebi.
  • Odpuščanje ni čustvo, je odločitev.


Ljubiti pomeni reči ‘oprosti’. Če par zmore prositi odpuščanja in odpuščati, je na dobri poti k ozdravljenju svojega odnosa.


Obvladovanje jeze

Jeza sama po sebi ni nič slabega. Je normalno čustvo. Jeza odnosom ne škoduje, način njenega izražanja pa je lahko zelo škodljiv. Jeza je običajno reakcija na drugo, globlje čustvo in je torej le način prikrivanja le-tega. Če partnerju pokažete, da ste jezni, bo on odreagiral nazaj z jezo. Če mu pokažete, da ste prizadeti ali da vas je strah, se bo odvil pozitiven pogovor.

Ni toliko pomembno, kaj rečete, ampak kako rečete.

V ljubezni ni narobe in ni prav, pomembno je, katere stvari osrečujejo posamezen par. Ljubezen tekom časa postaja zrela in se nenehno spreminja, kaže drugačne obraze in od para zahteva drugačne stvari, zato je v njej potrebno veliko prilagajanja, iskanja novih poti in reorganiziranja.

Pomembna je komunikacija

Zdrava razmerja so odvisna od sposobnosti izražanja lastnih misli, želja ter potreb, ki so odprte in jih želite rešiti, se o njih pogovoriti. Vemo, da je komunikacija ključnega pomena v vseh odnosih. Nenazadnje ne moremo brati misli. Kadar se ne pogovarjamo o pomembnih temah, ne moremo vedeti, kakšna so stališča in pričakovanja nasprotne osebe. Ne vemo, kaj je v srcu našega partnerja.

Komunikacija je resnično mogočen način, kako obdržati in razvijati povezanost s partnerjem. Vitalnega pomena je, da drug z drugim delite vaša čustva in misli. Prav tako pa je pomembno, da vsak izmed partnerjev zagotovi okolje, ki bo varno, odkrito in sočutno, da do takšne komunikacije sploh lahko pride.

Odzivi v pogovoru

Običajno so naši odzivi v pogovoru avtomatski in hitro smo tam, kjer ne bi želeli biti; v prepiru in jezi. Pogovarjati se tako, da ne bo bolelo, je približno tako, kot da bi drezali v čebelji panj in upali, da nas ne piči nobena čebela.

Ko se zapletemo v prepir, pričakujemo, da se bo končal tako, kot smo že vajeni: mož utihne in sledijo ure ali dnevi tišine ali se konča z besednim obračunom, ob katerem se par začasno umiri. Lahko pa tudi tako, da imata na koncu oba občutek, da sta rešila težavo, ne da bi bila žaljiva drug do drugega, ter sta se prek konflikta celo zbližala. In čar nežne komunikacije partnerskega odnosa je ravno to – konflikti zbližujejo, ne oddaljujejo.


To, kar najbolj napove uspešen zakon, je način reševanja nesoglasij.


 

 

Pozdravljen svet

Življenje ima vedno smisel.

Imate tudi kdaj občutek, da mora nekje obstajati nekaj več?

Verjetno ste že slišali zgodbo o človeku, ki je za svoj življenjski cilj izbral, da bo osvojil točno določeno goro. Ko mu je končno uspelo priti na vrh, je bil hudo razočaran, saj na svetu ni bilo več nobenega kraja, kamor bi si želel iti, njegovo življenje pa je bilo kljub temu še vedno prazno.

Iskanje smisla

Vedno sem imela občutek, da mora imeti življenje nekakšen poseben smisel. Ne govorim o smislu, ki bi osmislil moje vsakodnevne dejavnosti, kot so npr. vsakdanja gospodinjska opravila (v tem bi človek težko našel globino), poleg tega sem bila prepričana, da življenje ne sme biti vedno resno, saj vsi potrebujemo nekaj časa za zabavo.

Kljub temu pa mora biti življenje nekaj več kot le iskanje dobre zabave, saj zabava nikoli ne more trajati večno. To so le občutki, ki jih ta trenutek čutimo, v naslednjem pa jih že ni več. Če življenje izgubi svoj smisel, potem je brez vsakršne gonilne sile in mu manjka osnovna prvina ali glavni razlog.

Vsi si moramo ustvariti pomen s tem, da si ustvarimo slike sveta okrog sebe. Glede na naše trenutno gledanje sami odločamo, kaj nam pomeni smisel našega življenja. Smisel je individualna subjektivna izkušnja, ki nam je ne more nuditi nekdo drug. Zato tudi ni dovolj, da nekoga drugega naredite za smisel svojega življenja – še vedno boste nepopolni. Nakupovanje v nobenem primeru ni rešitev J

V življenju se je potrebno ves čas razvijati, se učiti in biti aktiven. Fizično, psihično in tudi socialno. Področja so navidezno splošna in so lahko pravi zaklad za nadaljnji razvoj in vlivanje volje do življenja.

“Nikoli ne moremo doseči miru v zunanjem svetu dokler ne dosežemo miru v nas samih.” Dalajlama

Negativne misli….

Ali ste vedeli, da se vse, kar mislite, tudi uresniči? Mogoče se ne boste strinjali, da se vse uresniči, vendar se! Najpogosteje takrat, ko najmanj pričakujete.

“Vse kar nas glede drugih moti, nas lahko privede do razumevanja nas  samih.” Carl Jung


V človeški naravi je, da stvari zapletamo, da včasih obstanemo na eni točki in se predolgo oklepamo negativnosti … Toda možgani se spreminjajo, neprestano razvijajo, med nevroni nastajajo nove povezave. Ta sposobnost nam daje izjemno moč ter možnost za spremembe. Spremembe v naših mislih in razmišljanju. Ključ do takšnih sprememb pa se začne z preusmerjanjem pozornosti.

Kadar nas kaj vznemiri, takrat ni koristno prilivati olja na ogenj. Potrebno si je vzeti le trenutek in razmisliti o negativnih občutkih, ki nas prevzemajo…

“Naše misli vplivajo na ključno možgansko aktivnost, ki nato vpliva na vse ostalo; zaznavanje, spoznavanje, misli in občutke, osebne odnose; vse to je projekcija nas samih.”  Deepak Chopra

“Tisti, ki bo premagal svoje strahove, bo resnično svoboden.” – Aristotel

“Vprašajte se: Ali lahko naredim še več? Odgovor je navadno: Da.” − Paul Kibii Tergat, svetovni rekorder v maratonu v letih 2003-2007