STRES. Vsak dan, lahko tudi večkrat, slišimo ali izražamo to besedo. Pa vendar, ali lahko kaj storimo, da nam bo kdaj bolje in nas stres ne bo premagal ali vsaj nepovratno načel našega zdravja? Opisala bi ga lahko kot psihološki, fiziološki in vedenjski odgovor posameznika, ki se poskuša čim bolj prilagoditi notranjim ali zunanjim dražljajem.
Stres, kot pojav, spremlja človeško zgodovino tisočletja in je pomagal človeku v begu in boju (z divjimi živalmi in nabiranju hrane). Temeljni fiziološki mehanizmi stresa so se ohranili, vzroki zanj pa se z razvojem civilizacije vztrajno spreminjajo (samo pomislite na pomanjkanje časa, premalo spanja ali odtujenost).
Moderen način življenja pa prinaša mnogo preglavic, frustracij in mnogih zahtev, ki nas lahko spravljajo v stres. Bitka z delom in časom je torej življenje pod stresom. Stres je naša sposobnost prilagoditve na stalno spreminjajoče se življenjsko okolje in je bistven del življenja, saj nas spodbuja, motivira ter razvija kreativnost in osebnostni razvoj. Stres pa ni vedno nezaželen, v majhnih količinah nas lahko motivira, da damo čim več od sebe.
Zato je pomembno, da pogledamo na stres kritično in razlikujemo pozitivni stres, ki nam daje motivacijo, izziv in veliko pričakovanje za nekaj in negativni stres, ki povzroča negativno pričakovanje, strah in posledično pritisk. Blagi stres je lahko tudi pozitiven za naše življenje in nas kratkotrajno napolni z energijo, dolgotrajni pa gotovo organizmu škodi in nam povzroča številne:
- fizične, telesne težave (glavobol, utrujenost),
- duševne, psihične težave (slaba koncentracija),
- čustvene težave (razdražljivost, depresivnost),
- socialne težave (izoliranost od bližnjih, jeza, maščevalnost).
Stresor je lahko kar koli, kar lahko občutimo kot obremenitev, izziv ali zahtevo. Danes prepogosto rečemo vsemu stres – s to besedo smo nadomestili številne pojme, npr. tremo, vznemirjenost, dvom, strah, negotovost, zadrego in še marsikaj drugega. Vsekakor je to odziv telesa na nekaj, za kar nam je mar.
Spremenimo odnos do stresa
Lahko reči, kajne? Kako preživeti nesrečo, smrt, bolezen, strah ali finančno stisko? Najprej je treba stres opaziti in ga sprejeti, potem se je treba sprijazniti, da se telo na stres odziva, ker pač gre za stvar, ki je za nas zelo pomembna. In potem je treba energijo, ki jo pridela stres, koristno uporabiti, namesto da z njo stres dušimo.
Naš um ima poseben “talent”. Ne glede na to, koliko pozitivnih stvari se nam dogaja v življenju, bomo negativnim vedno namenili bistveno več časa in pozornosti. En slab dogodek, en neuspeh, in um se osredotoči nanj. Večinoma se namreč ne zavedamo, kako narava uma upravlja z našim življenjem. Vemo samo, da se ne počutimo dobro. Da nam vedno nekaj manjka. Čeprav je naše življenje, gledano s širšega zornega kota, dobro.
Z nekaj vaje lahko spremenimo naš pogled na svet in stvari, ki se nam dogajajo v življenju. Pomaga že, da si vsak dan vzamemo nekaj minut časa in si zapišemo, za katere trenutke v dnevu smo hvaležni. Lahko se zavestno odločimo, da širimo dobre novice. Lahko se zavestno odločimo, da ne reagiramo na slabo voljo ljudi okoli nas in ne “kuhamo” zamere do tistih, ki so nas užalili, prizadeli ali razjezili. Pustimo domišljiji prosto pot in odkrijmo načine, kako zadihati v bolj pozitivnem in sproščenem pogledu na svet.
Kaj povzroča stres?
Situacije in pritiski, ki jih povzroča stres, se imenujejo stresorji. Običajno jemljemo stresorje kot negativne (npr. naporen delavnik, težko partnersko razmerje). Vendar med stresorje štejemo vse situacije, ki od nas zahtevajo, da se nanje prilagodimo, pa naj bodo negativne ali pozitivne. Sem lahko torej štejemo tudi pozitivne dogodke, kot so poroka, nakup hiše, vpis na fakulteto ali napredovanje v službi.
Vsekakor stres ni pogojen samo z zunanjimi dejavniki. Lahko ga povzročite tudi sami, v svojih mislih – npr. ko ste v skrbeh zaradi nečesa, kar se še ni zgodilo. Ali boste zaradi neke situacije pod stresom ali ne, je torej v veliki meri odvisno od tega, kako gledate nanjo. Nekaj, kar je za vas stresno, morda za druge ni in jih lahko celo zabava (npr. jutranja vožnja v službo vas lahko naredi napete, ker lahko zaradi tega zamudite v službo, medtem ko pa drugi v tej isti situaciji uživajo v glasbi in času, ki ga imajo takrat na voljo samo zase).
Kako se odzivate na stres?
Pomembno se je naučiti prepoznavati, kdaj ste izpostavljeni preveliki količini stresa. Najnevarnejše pri stresu je, da se počasi in postopno kopiči, tako se ga navadite in celo postane vsakdanji in normalen.
Znaki in simptomi prekomernega stresa se lahko kažejo v kakršnikoli obliki. Stres vpliva na vaš um, telo in obnašanje, hkrati pa ga vsak posameznik doživlja in sprejema drugače. Ne samo da prekomeren stres povzroča resne mentalne in telesne zdravstvene težave, ampak lahko tudi škodi vašim odnosom doma, v službi ali drugod.
Glavni zunanji vzroki stresa:
- velike življenjske spremembe
- delo ali šola
- težave v odnosih
- finančne težave
- prezaposlenost
- otroci in družina
Glavni notranji vzroki stresa:
- nenehne skrbi
- pesimizem
- negativni notranji monolog
- nerealne predstave (perfekcionizem)
- ozkoglednost
- vse ali nič odnos
Naučite se obvladovati stres
Lahko imate občutek, da vam je življenje ušlo iz rok, vendar lahko ob primernem soočenju s problemom, spet vzamete vajeti v svoje roke. Zmanjšati stres pomeni obvladovati svoje misli, čustva, urnik, okolje in način, kako se odzovete na lastne probleme. Obvladovanje stresa vključuje spremembo stresnih situacij, spremembo odziva na situacijo, skrb zase in čas za počitek in relaksacijo.
Stres je bil in bo za vedno ostal med nami, saj ni nekaj, kar se zgodi le enkrat v življenju. Ne mine dan, da nas ne bi vsaj majhna težava, pahnila v položaj, v katerem se počutimo neprijetno. Pa vendar je pomembno, da vsak zase spoznavamo, kaj in koliko nas »vrže iz tira« in da poskušamo čim globlje razumeti dogodke, ki nas lahko (vedno znova) pahnejo v stres ali so njegov neusahljivi vir. Šele ko ugotovimo izvir, gremo lahko stopnico više in se začnemo ukvarjati z obvladovanjem stresa. Vsakdo med nami se mora znati samostojno bojevati in se spoprijemati z njim.
Najmočnejše orožje proti stresu je naša sposobnost, da izberemo eno misel in zavržemo drugo.